1Ki 17 | SloKJV | STEP | Tišbéjec Elija, ki je bil izmed prebivalcev Gileáda, je rekel Ahábu: „ Kakor živi Gospod , Izraelov Bog, pred katerim stojim, tukaj ta leta ne bo niti rose niti dežja, razen glede na mojo besedo.“

1 Kings 17

17. Poglavje

1 Tišbéjec Elija, ^{▼▼Elija: hebr. Elijahu, gr. Elijas; [Elija: hebr. Jahve je Bog.]
,} ^b ki je bil izmed prebivalcev Gileáda, je rekel Ahábu: „Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim, tukaj ta leta ^{▼▼[Okoli leta 910 pred Kristusom.]} ne bo niti rose niti dežja, razen glede na mojo besedo.“ ^d 2 Gospodova beseda je prišla k njemu, rekoč: 3 „Pojdi od tod in se obrni proti vzhodu in se skrij pri potoku Kerítu, ^{▼▼[Kerítu: hebr. urez.]} ki je pred Jordanom. 4 Zgodilo se bo, da boš pil iz potoka, krokarjem pa sem zapovedal, da te tam hranijo.“ 5 Tako je odšel in storil glede na Gospodovo besedo, kajti odšel je in prebival pri potoku Kerítu, ki je pred Jordanom. 6 Krokarji so mu prinašali kruh in meso zjutraj ter kruh in meso zvečer, pil pa je iz potoka. 7 Čez ^{▼▼Čez…: hebr. Ob koncu dni.} nekaj časa se je pripetilo, da je potok usahnil, ker v deželi ni bilo dežja.

8 K njemu je prišla beseda od Gospoda, rekoč: 9 „Vstani, pojdi v Zarepto, ^{▼▼Zarepto: gr. Sarepto; [Zarepta: hebr. prečiščevanje.]
,} ^h ki pripada Sidónu in prebivaj tam. Glej, tamkajšnji vdovi sem zapovedal, da te podpira.“ 10 Tako je vstal in odšel v Zarepto. Ko je prišel k velikim vratom mesta, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala veje. Zaklical je k njej ter ji rekel: „Prinesi mi, prosim te, malo vode v posodi, da lahko pijem.“ 11 Ko je šla, da bi to prinesla, je zaklical k njej in rekel: „Prinesi mi, prosim te, grižljaj kruha v svoji roki.“ 12 Rekla je: „Kakor Gospod, tvoj Bog, živi, nimam kolača, temveč prgišče moke v sodčku in malo olja v vrču in glej, nabiram nekaj vej, da lahko grem in to pripravim zase in za svojega sina, da bova to lahko pojedla in umrla.“ 13 Elija ji je rekel: „Ne boj se. Pojdi in stôri kakor si rekla. Toda od tega najprej meni naredi majhen kolač in mi ga prinesi, potem pa naredi zase in za svojega sina. 14 Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‚Sodček z moko ne bo pošel niti vrč z oljem do dneva, ko Gospod pošlje ^{▼▼pošlje: hebr. daje.} dež na zemljo.‘“ 15 Odšla je in storila glede na Elijevo izjavo. Ona, on in njena hiša so jedli mnogo ^{▼▼mnogo…: ali, polno leto.} dni. 16 In sodček z moko ni pošel niti olja v vrču ni zmanjkalo, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril po Eliju. ^{▼▼Eliju: hebr. Elijevi roki.}

17 Po teh stvareh se je pripetilo, da se je sin ženske, gospodarice hiše, počutil bolnega, in njegova slabost je bila tako huda, da v njem ni ostalo nobenega diha. 18 Eliju je rekla: „Kaj imam s teboj, oh ti Božji mož? Ali si prišel k meni, da mi prikličeš moj greh v spomin in da ubiješ mojega sina?“ 19 Rekel ji je: „Daj mi svojega sina.“ Vzel ga je iz njenega naročja in ga odnesel gor na podstrešje, kjer je prebival in ga položil na svojo lastno posteljo. 20 Klical je h Gospodu in rekel: „Oh Gospod, moj Bog, mar si zlo privedel tudi nad to vdovo, pri kateri se mudim, s pokončanjem njenega sina?“ 21 Trikrat se je raztegnil ^{▼▼raztegnil…: hebr. izmeril.} nad otrokom, klical h Gospodu in rekel: „Oh Gospod, moj Bog, prosim te, naj se duša tega otroka ponovno vrne vanj.“ ^{▼▼vanj: hebr. v njegove notranje dele.} 22 Gospod je uslišal Elijev glas in otrokova duša se je ponovno vrnila vanj in je oživel. 23 Elija je vzel otroka, ga privedel dol iz sobe v hišo in ga izročil njegovi materi. Elija je rekel: „Poglej, tvoj sin živi.“

24 Ženska je rekla Eliju: „Po tem sedaj vem, da si Božji mož in da je Gospodova beseda v tvojih ustih resnična.“